Omemba: Fatma Hasona

»Če umrem, si želim glasno smrt.«

»Hasona je postala moje oči v Gazi. Ognjevita in polna življenja. Posnela sem njen smeh, njene solze, njene upe in njeno depresijo.«

»Dopovedala sem si, da nimam pravice, da me je strah zanjo, če se sama ne boji. Oklepala sem se njene moči, njene neomajne vere.«

»Skozi svoj objektiv je dokumentirala pokole sredi obstreljevanja in bombardiranja, v svojih fotografijah je ovekovečila bolečino in krike ljudi.«

»Ogledajte si njene fotografije in preberite njene besede – prek njenih podob in njenega objektiva bodite priča življenju v Gazi, bitki njenih otrok v vojni.«

»Današnje sonce ne bo prineslo bolečine. Rastline v loncih se bodo uredile za milega obiskovalca.«